|
Do nedavnega je veljalo, da je vsako pasje leto enako sedmim človeškim. Danes pa so veterinarji drugačnega mnenja.
Povprečna življenjska doba psa je približno 12 let. To je razlog, zakaj
je zvenelo logično, da ima torej 11 let star pes 77 človeških let.
Vendar pa ni vse tako preprosto.

Pes, star eno leto je že spolno zrel, ko je otrok star sedem let, pa
zagotovo ni. Tudi pes, za katerega se verjame, da je bil najstarejši na
svetu, dopolnil je 29 let, je imel torej po tej teoriji 203 človeških
let kar je nemogoče.
Tako so veterinarji prišli do natančnega načina, po katerem lahko izračunamo koliko je star naš pes po človeških letih.
Torej, ko pes dopolni eno leto, ima približno 15 človeških let in ne
sedem. Takrat je že spolno zrel in v "puberteti". Ko napolni dve leti,
je to že skoraj 24 človeških let. Ne skrbite, berite dalje.
Po drugem letu starosti psa, vsakem naslednjem letu dodajte še štiri.
Na primer: Pes star tri leta ima 28 človeških let. Štiriletni pes jih
ima 32, petletni 36 in tako dalje.
Upoštevati pa moramo tudi velikost psa, saj manjši psi v povprečju živijo nekoliko dlje kot veliki. Na žalost.
Tako je, na primer manjši kuža star šest let za kakšno človeško leto mlajši od 40, večji kuža pa ima kakšno leto več.
V vsakem primeru pa danes veterinarji verjamejo, da je ta metoda računanja veliko bolj natančna od prejšnje.
LETA |
S
3 - 20 KG |
M
21 - 55 KG |
L
56 - 88 KG |
XL
89 - KG |
Pasja leta - Človeška leta
|
1 - 6 mes |
10 |
10 |
10 |
10 |
|
7 - 12 mes |
16 |
16 |
16 |
16 |
|
2 |
24 |
24 |
24 |
24 |
|
3 |
28 |
29 |
30 |
31 |
|
4 |
32 |
33 |
35 |
36 |
|
5 |
36 |
37 |
40 |
42 |
|
6 |
40 |
42 |
45 |
49 |
|
7 |
44 |
47 |
50 |
56 |
|
8 |
48 |
52 |
55 |
64 |
|
9 |
52 |
56 |
61 |
72 |
|
10 |
56 |
60 |
66 |
78 |
|
11 |
60 |
65 |
72 |
86 |
|
12 |
64 |
69 |
77 |
93 |
|
13 |
68 |
74 |
82 |
101 |
|
14 |
72 |
78 |
88 |
108 |
|
|
25. junija 2011 sva, v Metliki, v najinem klubu , uspešno opravila višji izpit IPO I .
Sodil oz. ocenjeval naju je, zelo korektno, g. Alojz Perne.
Sledila sva odlično(dodelati morava nakazovanje predmetov). Poslušnost super (zaradi napačnega meta aporta mi je preko plezalne v povratku preskočil skakalnico /-5 točk). Obramba super (brez pripomb).
Za pokušino kmalu prilepim video iz obrambe (99 točk) in poslušnost (92 točk).
Z izpitom sem zelo zadovoljen. Velika vročina in dril brez postankov med disciplinami sta morda malce oslabila najino koncentracijo... Ampak SUPER...
Jeseni štartava takoj IPO II in že kakšno tekmo."Kilometrina se počasi nabira...".
|
|
|
CACIT 2011- Drenigov memorial |
|
7. maja 2011 sva se udeležila mednarodne tekme CACIT 2011 - Drenigov memorial. Tekmovala sva pe po programu B-BH, ker imava izpit IPO I komaj 25. junija. Zasedla sva 4. mesto. "Prednamcem" čestitava, "zanamcem" pa želiva še veliko uspešnega dela.Rezultati:
1. mesto
Adžič Nataša Xander Xelas Jahrestal 97. točk
2. mesto delita:
Golob Katja KIM 96. točk
Gradišar Jože LUI(Levis Hause calligaris) 96. točk
4. mesto
Vukomanović Miloš JUN 95. točk
Odlična tekma, škoda pa, da se nisva potrudila še za eno piko. Bila bi celo druga... Sodil je, zelo korektno, Sašo Cvek.
Z nastopom sem zelo zadovoljen, ker vsakič vidim kaj morava še dodelati za boljši rezultat. Pač močno nabirava "kilometrino".
|
|
Klopi spadajo v red pršic.

Delimo jih na dve veliki družini:
|
Ixodidae in Argasidae.
Glava, oprsje in zadek so pri klopih združeni v enotno telo. Za svoj
razvoj in razmnoževanje nujno potrebujejo obroke krvi, zato del svojega
življenja preživijo kot zajedavci na koži toplokrvnih vretenčarjev (to
so ptice in sesalci). Klopi niso izbirčni glede domovanja in so zato
zelo razširjeni. V naravi najpogosteje prebivajo v prizemeljskem sloju
ob gozdnih robovih - kjer se strnjen gozd konča in prehaja v travniško
rastje, radi se naselijo na grmovju, nizkem rastlinju in gozdni
podrasti, zelo pogosti pa so tudi na travnikih, še posebej v obdobjih
med košnjami. Pri vbodu klop izloči slino, ki med drugim vsebuje tudi
mešanico snovi, ki blažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi.
Skupaj z njegovo slino pa se direktno v gostiteljevo kri ali v kožno
tkivo okoli ugriza prenesejo tudi povzročitelji bolezni, ki nato
potujejo do tarčnih organov in povzročijo bolezen.
|
|
|
Preberite več...
|
|
|
|
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 Naprej > Konec >>
|
| Rezultati 1 - 6 od 22 |